Spletna stran lahko ima odlične vsebine in privlačno oblikovanje, a če je Googlov robot ne zna prebrati ali se ji naloži deset sekund, vse to ostane neopaženo. Tehnični SEO je tisti del optimizacije, ki poskrbi, da iskalnik stran sploh najde, razume in pravilno uvrsti. Spodnji kontrolni seznam zajema točke, ki jih velja preveriti vsaj enkrat na četrtletje, ob večjih predelavah strani pa takoj.
Zakaj je tehnični SEO pogosto spregledan
Vsebinski SEO se vidi takoj, saj gre za besedila, naslove in ključne besede. Tehnični del se skriva v ozadju, v kodi, strežniških odgovorih in strukturi naslovov URL. Ravno zato ga marsikatero podjetje odlaga, dokler obisk iz organskega iskanja ne začne padati brez očitnega razloga. Po izkušnjah slovenskih spletnih trgovin in storitvenih strani se približno tretjina izgubljenega prometa da pripisati napakam, ki nimajo nobene zveze z vsebino, ampak z indeksiranjem, hitrostjo ali napačnimi preusmeritvami.
Dobra novica je, da je večina teh napak enkratnih. Ko jih enkrat odpraviš in postaviš nadzor, se redko vračajo. Spomladi, ko mnoga podjetja prenavljajo spletne strani pred poletno sezono, je to še posebej smiselno opraviti pred zagonom nove različice, ne po njej.
Indeksiranje in dostopnost za robote
Prvo vprašanje je vedno enako: ali Google sploh lahko pride do strani. Datoteka robots.txt mora dovoljevati dostop do pomembnih razdelkov, hkrati pa ne sme po nesreči blokirati celotne mape s slikami ali CSS, ker brez teh Google ne more pravilno izrisati strani.
- Preveri, da v robots.txt ni ostalega Disallow: / iz testnega okolja. To je ena najpogostejših nesreč ob prehodu strani v živo.
- Oznake noindex naj bodo le na straneh, ki res ne sodijo v iskalnik, na primer košarica, prijavni obrazci in zahvalne strani.
- Zemljevid strani XML naj vsebuje samo kanonične naslove URL z odgovorom 200, brez preusmeritev in napak 404.
- V Google Search Console redno spremljaj poročilo o pokritosti, saj tam hitro opaziš nenadne skoke izključenih strani.
Poseben primer so strani na osnovi JavaScripta. Če se vsebina nalaga šele po izvedbi skript, jo Google sicer običajno prebere, vendar z zamikom in z dodatno porabo proračuna za pregledovanje. Pri večjih trgovinah se splača preveriti, kako stran izgleda v orodju za pregled URL, ko je JavaScript onemogočen.
Kako hitra mora biti stran
Hitrost ni le tehnična podrobnost, ampak neposreden dejavnik uvrstitve in pretvorbe. Googlovi kazalniki Core Web Vitals merijo tri stvari: čas do izrisa največjega elementa (LCP), odzivnost na prvo interakcijo (INP) in vizualno stabilnost postavitve (CLS).
Ciljne vrednosti so jasne. LCP naj bo pod 2,5 sekunde, INP pod 200 milisekund, CLS pod 0,1. Na slovenskih straneh sta najpogostejša krivca prevelike slike in preveč skript tretjih oseb, denimo več sistemov za analitiko in oglaševanje hkrati.
- Slike pretvori v sodobne formate, kot sta WebP ali AVIF, in jim določi atributa širine in višine, da preprečiš skakanje postavitve.
- Vključi leno nalaganje za slike pod prelomom, a nikoli za glavno sliko nad njim.
- Omeji skripte tretjih oseb in jih po možnosti naloži zakasnjeno.
- Vklopi predpomnjenje na strežniku in stiskanje s formatom Brotli ali Gzip.
Konkretno: spletna trgovina, ki naloži stran v 4,2 sekunde, ob skrajšanju na 1,8 sekunde pogosto vidi nekaj odstotkov višjo stopnjo zaključenih nakupov. Pri prometu nekaj tisoč obiskovalcev na mesec to ni zanemarljiva razlika.
Struktura naslovov URL in notranje povezave
Čista struktura naslovov URL pomaga tako uporabnikom kot iskalniku. Naslov naj bo kratek, beren in opisen, brez nepotrebnih parametrov. Namesto zaporedja številk je bolje uporabiti ključne besede, ki povedo, o čem je stran.
Kanonične oznake rešujejo težavo podvojene vsebine, ki nastane pri filtrih, razvrščanju in sledilnih parametrih. Vsaka različica strani naj kaže na eno glavno različico. Pri jeziku in regiji se uporablja oznaka hreflang, kar je za slovenske strani z dodatnim angleškim ali hrvaškim prevodom obvezna postavka.
Notranje povezovanje je hkrati eno najbolj podcenjenih orodij. Pomembne strani naj bodo dosegljive v največ treh klikih z domače strani. Pri urejanju vsebine in povezav se mnoga podjetja odločijo za sodelovanje z agencijo za tehnični SEO, ki postavi logično arhitekturo še pred objavo novih razdelkov.
Strukturirani podatki in oznake
Strukturirani podatki v obliki Schema.org pomagajo Googlu razumeti, kaj stran predstavlja. Rezultat so bogati izpisi v iskalniku, na primer ocene z zvezdicami, cene izdelkov ali pogosta vprašanja, kar zviša razmerje klikov.
- Za izdelke uporabi oznako Product s ceno, razpoložljivostjo in ocenami.
- Za članke oznako Article z datumom in avtorjem.
- Za lokalna podjetja oznako LocalBusiness z naslovom, delovnim časom in telefonom.
Vsako oznako je smiselno preveriti v Googlovem orodju za preizkus bogatih rezultatov, saj napačno zapisani podatki ne prinesejo nobene koristi.
Pogosta vprašanja
Kako pogosto je treba opraviti tehnični pregled SEO?
Za manjše strani zadošča temeljit pregled enkrat na pol leta, ob vsaki večji predelavi pa takoj. Večje trgovine z dnevno spreminjajočo se ponudbo naj spremljajo ključne kazalnike vsaj mesečno, predvsem indeksiranje in hitrost.
Ali tehnični SEO nadomesti vsebino?
Ne. Tehnični del poskrbi, da iskalnik stran najde in pravilno razume, vsebina pa je tista, ki prepriča obiskovalca in odgovori na njegovo vprašanje. Oboje deluje le skupaj, eno brez drugega ne prinese trajnih uvrstitev.
Koliko hitrost res vpliva na uvrstitev?
Hitrost je eden od mnogih dejavnikov, ne edini. Med dvema podobno kakovostnima stranema bo hitrejša praviloma uvrščena višje, predvsem na mobilnih napravah, kjer je razlika v izkušnji najbolj očitna.
Katera orodja zadoščajo za začetek?
Za večino strani so dovolj Google Search Console, PageSpeed Insights in eno orodje za pregled celotne strani, na primer Screaming Frog. S to kombinacijo se najde velika večina tehničnih napak brez večjih stroškov.
Tehnični SEO ni enkraten projekt z jasnim koncem, ampak redno vzdrževanje, podobno kot servis avtomobila. Strani, ki imajo postavljen nadzor nad indeksiranjem, hitrostjo in strukturo, redkeje doživijo nenadne padce prometa in se hitreje opomorejo po posodobitvah algoritma. Kontrolni seznam je dobro izhodišče, prava vrednost pa nastane, ko ga podjetje vključi v svoj delovni ritem.
